Sežigalnica na ljubljanskem Barju: rešitev za energetsko samozadostnost ali nevarnost za okolje?
Bobo
Več civilnih iniciativ bo ob 11. uri na tiskovni konferenci predstavilo svoja stališča do načrtovane izgradnje sežigalnice komunalnih odpadkov v Ljubljani (TEO Ljubljana).
Kot v izjavah rad poudarja ljubljanski župan Zoran Janković, bi sežigalnica pocenila stroške ogrevanja za Ljubljančane za 20 odstotkov. Ker se ne bi več greli na premog, bi bil tudi zrak v prestolnici manj onesnažen in bili bi 70 odstkotkov energetsko samozadostni. “Celje ima sežigalnico, ki je čistejša kot premog, Evropa zanjo ne zahteva plačevanja okoljskih kuponov. Ljubljanska sežigalnica bo na barju. Izpusti bodo nižji od najnižjih evropsko predpisanih,” je razlagal v intervjuju za revijo Obrazi.
Podjetji Energetika Ljubljana in Voka Snaga sta že pred časom zavrnili očitke mreže nevladnih organizacij za trajnostni razvoj Plan B za Slovenijo, da prikrivajo podatke, ignorirajo stroko in zavajajo javnost v povezavi s projektom TEO Ljubljana. Kot zagotavljajo, o tem projektu komunicirajo “transparentno, odkrito in vključujoče”.
Preberite še
Naložba vredna 220 milijonov evrov
Koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov bo ministrstvo podelilo za 30 let, obrat za sežig pa je treba postaviti in zagnati v sedmih letih po podelitvi koncesije. Ljubljanska občina naj bi sežigalnico odpadkov zgradila poleg centra za ravnanje z odpadki na Ljubljanskem barju. Kapaciteta sežigalnice naj bi bila okoli 130 tisoč ton gorljivih odpadkov na leto, naložba pa je ocenjena na približno 200 milijonov evrov, kar vključuje tudi razširitev sistema daljinskega ogrevanja in posodobitev Regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO) Ljubljana.
Najvišji dimnik v Sloveniji
Odpadki bodo po tekočem traku potovali neposredno iz RCERO Ljubljana v sežigalnico – brez prevoza, kar bo izjemno zmanjšalo okoljski odtis. Da bi premagali zadrževanje zraka v kotlini, bo imela sežigalnica najvišji delujoč dimnik v Sloveniji, visok 220 metrov. TEO Ljubljana bo po podatkih podjetij Energetika Ljubljana in Voka Snaga proizvajala toploto in elektriko za približno 20 tisoč gospodinjstev, s tem pa omogočila, da se gorljivi odpadki iz regije ne bi vozili več na sežig v tujino ali v Anhovo, temveč bi ostali v Ljubljani, kjer bi se jih izkoristilo za energetsko izrabo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.
